Nauči se JavaScript - napredno

Dobro komentirana koda je osnova vsakega programerskega projekta. V JavaScriptu komentar napišeš tako, da na začetku vrstice napišeš dve poševnici //. V zgornji desni okvirček napiši poljuben komentar in pritisni gumb Poženi.

Kot si že opazil tokrat delava z dvema oknoma. V zgornjega vpisuješ kodo, spodnji pa ti izpisuje rezultate. Vendar pa lahko spodnji izpiše še kaj več - pravzaprav karkoli hočeš. Uporabi ukaz console.log(), v oklepaje pa karkoli hočeš izpisano v spodnjem oknu - stavek, račun,…

Ena bolj uporabnih reči pri programiranju je if stavek. Že v prejšnjem delu smo si pogledali nekaj primerov, kjer smo za rezultat dobili podatkovni tip Boolean, ki je ključen pri if stavkih. S tem namreč povemo programu da, če je trditev znotraj okroglih oklepajev () resnična, izvede blok kode znotraj zavitih oklepajev {}. Vem, sliši se komplicirano, ampak sploh ni. Na desni strani sem ti pripravil preprost primer. Žal 5 ni večje od 10 in zato se notranji blok kode ne izvede. Popravi, da se bo.

Ko uporabljaš if stavek, večkrat želiš storiti nekaj drugega, če pogoj ni resničen. Gre pravzaprav za nadaljevanje if stavka, saj po koncu prvega bloka kode le dodamo else in še en blok kode, ki se bo izvedel, ko pogoj ni resničen. Poskusi sam dodati else blok obstoječemu if stavku.

Naslednja zelo pomembna stvar pri programiranju so spremenljivke. V JavaScriptu lokalne spremenljivke definiraš tako, da pred željeno ime spremenljivke napišeš var, dodatno pa lahko zapišeš še njeno prvotno vrednost. Primer: var ime = "Peter". Na desni strani imaš že pripravljeno spremenljivko starost, ki uporabnika vpraša po njegovi starosti. S pomočjo if-else stavka, ki si se ga naučil v prejšnjih korakih, v konzolo izpiši ali je uporabnik polnoleten ali ne.

Nepogrešljiva stvar pri programiranju so tudi zanke. V tem tečaju si bova pogledala samo eno. Ta je sicer malenkost kompleksna, vendar omogoča (skoraj) vse in se posledično največ uporablja v praksi. Gre za zanko for. Primer zanke si lahko ogledaš na desni, njena struktura pa izgleda tako:
for ([stanje]; [pogoj]; [sprememba]) {[koda]}
Blok [koda] se bo izvajal, dokler bo [pogoj] resničen. Ob koncu vsake izvedbe bloka, se bo zgodila [sprememba], v [stanje] pa poveš začetno stanje. Za vajo napiši (ali predelaj obstoječo) for zanko, ki bo v konzolo izpisala števila od 1 do poljubno vnešene številke.